Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Art. 3

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1. »prezračevanje« je izmenjava odtočnega zraka z zunanjim zrakom v prostorih in doseganje njegove čistosti ter s tem povezanega ugodja oseb v prostorih;

2. »naravno prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se izkoriščajo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah v prostorih in zunaj njih, brez uporabe mehanskih naprav. Naravno prezračevanje poteka skozi odprta okna in zunanja vrata, prezračevalne odprtine in prezračevalne kanale ter čim manj nekontrolirano skozi pripire, zidove itn.;

3. »mehansko prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se zamenjava odtočnega zraka z zunanjim doseže z mehansko napravo, pri klimatizaciji s klimatizacijsko napeljavo. Klimatizacijska napeljava je kombinacija vseh potrebnih komponent, ki zagotavljajo klimatizacijo prostora;

4. »klimatizacija« je mehansko prezračevanje, pri katerem so temperatura, vlažnost, prezračevanje in čistoča zraka kontrolirani;

5. »hibridno prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se hkrati uporabljata naravno in mehansko prezračevanje;

6. »učinkovitost prezračevanja« je razmerje med koncentracijo onesnaževalcev v odtočnem zraku in koncentracijo onesnaževalcev zraka v coni dihanja (bivalna cona). Učinkovitost prezračevanja se določi z enačbo:

kjer je:

– učinkovitost prezračevanja,

C ODZ – koncentracija onesnaženosti v odtočnem zraku,

C VTZ – koncentracija onesnaženosti v vtočnem zraku,

C i – koncentracija onesnaženosti zraka v coni dihanja;

7. »bivalna cona« je območje notranjega okolja, v katerem je ponavadi uporabnik prostora, praviloma obsega območje 1 m od zunanjega okna in zidu, vrat in grelnega ali hladilnega telesa, 0,5 m od notranjega zidu ter najmanj 0,1 m in največ 1,8 m nad tlemi;

8. »olf« je enota za onesnaževanje zraka, ki ga povzroča ena oseba s povprečno površino 1,8 m 2 pri mirni sedeči aktivnosti 58,2 W/m 2 = 1 met (metabolizem v toplotnem okolju, predpisanem v 12. členu tega pravilnika;

9. »temperatura zraka« v prostoru je temperatura, merjena v sredini prostora na višini 1,1 m;

10. »občutena temperatura« ali »operativna temperatura« je srednja temperatura med temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo, določena z enačbo:

q 0 = u q 1 + (1 – u) q s

kjer je:

q 0 – občutena temperatura v izbrani lokaciji prostora ( o C),

q 1 – temperatura zraka v prostoru ( o C),

q s – srednja sevalna temperatura obdajajočih površin glede na izbrano lokacijo v prostoru ( o C),

u – vrednost, podana v tabeli v odvisnosti od srednje hitrosti zraka v (m/s):

v (m/s) do 0,2 od 0,2 do 0,6 od 0,6 do 1,0 u 0,5 0,6 0,7

V primerih, ko je relativna hitrost zraka manjša od 0,2 m/s ali ko je razlika med srednjo sevalno temperaturo in temperaturo zraka manjša od 4 o C, se občutena temperatura lahko izračuna kot srednja vrednost temperature zraka in srednje sevalne temperature;

11. »asimetrična sevalna temperatura« je razlika temperature sevanja dveh površin telesa, ločenih z namišljeno ravnino;

12. »srednja hitrost zraka« je izmerjena lokalna hitrost zraka v bivalni coni v najmanj 180-sekundnem intervalu, merjena vsesmerno, določena z enačbo:

kjer je:

– srednja hitrost zraka (m/s),

N – skupno število merjenj (-),

– trenutna hitrost zraka (m/s);

13. »intenziteta turbulence« je razmerje standardnega odklona hitrosti zraka in srednje hitrosti zraka, določeno z enačbo:

Tu = 100 (SD/ )

kjer je:

Tu – intenziteta turbulence (%),

– izmerjena srednja hitrost zraka (m/s) v najmanj 180-sekundnem intervalu,

SD – standardni odklon izmerjene hitrosti zraka (m/s) v najmanj 180-sekundnem intervalu, določen z enačbo:

kjer je:

SD – standardni odklon,

N – skupno število merjenj (-),

– trenutna hitrost zraka (m/s),

– izmerjena srednja hitrost zraka (m/s) v najmanj 180-sekundnem intervalu;

14. frakcija »PM 10 « je masna koncentracija prostorsko nastalih delcev z aerodinamičnim premerom, manjšim od 10 μm;

15. vrste zraka so:

- zunanji (sveži): doveden zrak ali vhodni zunanji zrak v sistem pred njegovo obdelavo,

- vtočni (vpihovani): vstopni zrak v obravnavani prostor ali zrak, vstopajoč v sistem brez obdelave,

- prehodni: notranji zrak, ki prehaja iz enega v drug obravnavani prostor,

- odtočni: zrak, ki zapušča obravnavani prostor,

- obtočni (recirkulacijski): zrak, ki se vrača v zrak obravnavanega prostora,

- zavrženi: zrak, zavržen v atmosfero,

- sekundarni: zrak, odvzet prostoru in ponovno vrnjen v isti prostor brez obdelave,

- notranji: zrak v obravnavanem prostoru ali bivalni coni,

- izgubljeni: zrak, iztekajoč skozi netesnosti sistema,

- infiltracijski: zrak, ki vdira v notranjost stavbe skozi netesnosti stavbe,

- eksfiltracijski: zrak, ki odteka iz stavbe v atmosfero skozi zračne netesnosti stavbe,

- mešani: zrak, ki vsebuje dva ali več zračnih tokov. V primeru mešanja z zračnimi tokovi slabše kakovosti ta slabša kakovost določi celotni zračni tok.

(2) Pri risanju in označevanju vrst zraka v projektni dokumentaciji in tudi na vgrajenih elementih sistema se uporabljajo okrajšave in barve, navedene na sliki 1 in v tabelah 1, 1.1, 2 in 3 pod točko 1. Vrste zraka v prilogi 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del (v nadaljnjem besedilu: priloga 1).