Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pripravni Art. 8

V Prilogi 1 se v II. poglavju za 20. točko doda nova, 21. točka, ki se glasi:

»21. Kineziolog v zdravstveni dejavnosti/kineziologinja v zdravstveni dejavnosti

Pripravnik se usposablja v časovnem obsegu pet in pol mesecev na področjih strokovnih vsebin kineziološke dejavnosti, od tega:

– najmanj 7 tednov v zdravstveni dejavnosti na primarni ravni, ki obsega osnovno zdravstveno dejavnost (javni zavodi in zasebne ambulante),

– najmanj 2 tedna v zdravstveni dejavnosti na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost, in

– najmanj 1 teden v zdravstveni dejavnosti na terciarni ravni, ki obsega opravljanje dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov.

Pripravnik se lahko usposablja tudi v socialno varstvenih, specialnih in drugih zavodih, ki izvajajo kineziološko dejavnost, vendar največ v obsegu treh mesecev.

Pripravnik opravlja pripravništvo na večini (6 ali več) naslednjih strokovnih področij:

– gibalna dejavnost za promocijo aktivnega življenjskega sloga in krepitev zdravja,

– ukrepi za zmanjševanje neenakosti v zdravju,

– ukrepi ob nezadostni telesni dejavnosti,

– gibalna dejavnost za izboljšanje morfološkega statusa,

– gibalna dejavnost za vseživljenjski gibalni razvoj,

– gibalna dejavnost v preventivi kroničnih nenalezljivih bolezni in poškodb,

– ukrepi za preprečevanje zapletov bolezni in invalidnosti,

– gibalna dejavnost za krepitev funkcionalnega statusa različnih ciljnih skupin,

– načrtovanje, razvoj in spremljanje telesne pripravljenosti,

– individualizirana telesna dejavnost.

Pripravnik se usposablja za opravljanje kineziološke dejavnosti tako, da poglablja svoje znanje, spretnosti in poklicne veščine na naslednjih področjih:

– ustnega in pisnega komuniciranja ter strokovnega izražanja in razumevanje zdravstvenih ter kinezioloških izrazov,

– ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja stanja telesne pripravljenosti uporabnika in izidov programov telesne dejavnosti,

– motivacije uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov za telesno aktivnejši življenjski slog,

– določanja ciljev in načina izvedbe kineziološke obravnave glede na telesno pripravljenost in dosedanjo telesno dejavnost uporabnika,

– priprave preventivnih programov telesne dejavnosti za uporabnika ali ciljno skupino uporabnikov,

– priprave vadbenih programov za izboljšanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti ter telesne sestave uporabnikov,

– načrtovanja, izvajanja, spremljanja in prilagajanja programov telesne dejavnosti ob upoštevanju prisotnih dejavnikov tveganja in s tem povezanih omejitev uporabnika ali ciljne skupine uporabnikov,

– svetovanja o ustrezni telesni dejavnosti ob povečani ogroženosti za kronične nenalezljive bolezni,

– vodenja uporabnika v doseganju polne funkcionalne sposobnosti,

– vključevanja elementov, tehnik in didaktičnih pristopov različnih gibalnih oziroma športnih aktivnosti za hitrejše in učinkovitejše doseganje ciljev kineziološke obravnave uporabnika,

– vključevanja pedagoških in andragoških vidikov vodenja vadbe v programe telesne dejavnosti,

– ocenjevanja, vrednotenja in dokumentiranja lastnega dela,

– svetovanja, vzgoje in programov promocije zdravja za aktiven in zdrav način življenja,

– razumevanja in spremljanja oziroma upoštevanja raziskovalne metodologije ter na dokazih podprtih vadbenih procesov telesne dejavnosti,

– poznavanja priporočil in smernic na področju kineziološke dejavnosti,

– samostojnega dela in sodelovanja v zdravstvenem timu.«.