Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem Art. 10

Obremenitev območja s sevanjem kot posledice obratovanja ali uporabe posameznega vira sevanja se ugotavlja tako, da se na kraju meritev izmerijo in vrednotijo veličine elektromagnetnega polja, za katere so s to uredbo določene mejne vrednosti, pri čemer se za frekvenčno območje, v katerem obravnavani vir seva, ne upoštevajo deleži elektromagnetnega polja, ki so na kraju meritev posledica emisije vseh drugih pomembnih virov sevanja.

Če je za posamezni vir sevanja predpisan računski postopek vrednotenja veličin elektromagnetnega polja, kot posledice obratovanja ali uporabe posameznega vira sevanja, se lahko namesto iz rezultatov meritev vrednotijo veličine elektromagnetnega polja na kraju imisije na podlagi podatkov o obratovanju vira sevanja, ko ta s sevanjem najbolj obremenjuje okolje. Računske postopke za izračun veličin elektromagnetnega polja na kraju imisije za posamezni vir sevanja predpiše minister, pristojen za okolje.

Nizkofrekvenčni vir sevanja je pomemben vir sevanja, če njegovo obratovanje ali uporaba na kraju meritev pomeni, da je:

- efektivna vrednost električne poljske jakosti ali gostote magnetnega pretoka oziroma

- temenska vrednost električne poljske jakosti ali gostote magnetnega pretoka, če gre za frekvenčno območje od 0 do 0,1 Hz,

najmanj v enem frekvenčnem območju večja od 20% vrednosti, ki je kot mejna vrednost za nove nizkofrekvenčne vire sevanja določena s to uredbo.

Visokofrekvenčni vir sevanja je pomemben vir sevanja, če njegovo obratovanje ali uporaba na kraju meritev pomeni, da je:

- efektivna vrednost električne ali magnetne poljske jakosti oziroma

- temenska vrednost, če gre za impulzno sevanje,

najmanj za eno frekvenčno območje večja od 20% vrednosti, ki je kot mejna vrednost za nove visokofrekvenčne vire sevanja določena s to uredbo.