ZG Art. 3

Pojmi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1. Gozdni prostor je gozd oziroma gozdno zemljišče iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena in negozdno zemljišče, ekološko oziroma funkcionalno povezano z gozdom, ki skupaj z njim zagotavlja uresničevanje funkcij gozda.

2. Gozdnogospodarska območja so zaokrožene ozemeljske ekosistemske celote, ki se določijo za zagotavljanje trajnosti gozdov in načrtovanje, usmerjanje in spremljanje razvoja gozdov in gozdnega prostora ne glede na lastništvo. Gozdnogospodarska območja se delijo na gozdnogospodarske enote.

3. Gozdni ekosistem so življenjske združbe rastlin in živali ter njihovi življenjski prostori z vsemi soodvisnostmi (vplivi okolja na te življenjske združbe in obratno).

4. Biotsko ravnovesje je stanje gozdnega ekosistema, ki zagotavlja obstoj, pestrost in uravnoteženo razmerje ter razvoj rastlinskih in živalskih vrst.

5. Funkcije gozdov so ekološke: varovanje gozdnih zemljišč in sestojev, hidrološka, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti ter klimatska funkcija; socialne: zaščitna funkcija – varovanje objektov, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, higiensko – zdravstvena funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot, funkcija varovanja kulturne dediščine, obrambna ter estetska funkcija; proizvodne: lesnoproizvodna funkcija, pridobivanje drugih gozdnih dobrin ter lovnogospodarska funkcija.

6. Sonaravno gospodarjenje je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja.

7. Izbira dreves za možni posek je gojitveno – negovalno opravilo, s katerim se v skladu s stanjem gozdnega ekosistema, cilji in z intenzivnostjo gospodarjenja ter s potrebami lastnika gozda določijo posamezna drevesa ali skupine dreves za posek.

8. Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje gozdov ter razpolaganje z gozdovi.

9. Raba gozdov je skupni izraz za izkoriščanje funkcij gozdov, ki je po tem zakonu dovoljeno tudi nelastnikom gozdov (nabiranje gob, plodov gozdnega drevja in drugih rastlin, ki rastejo v gozdovih, nabiranje zelnatih rastlin in njihovih delov, čebelarjenje, gibanje po gozdovih, rekreacija v gozdu ipd.).

10. Premena gozda je gojitveno delo, s katerim se spremeni mešanost ali zamenja drevesne vrste v gozdu, kjer rodovitnost rastišča zaradi preteklega čezmernega izkoriščanja gozdnih lesnih sortimentov in drugih gozdnih dobrin pretežno ni izkoriščena.

11. Gozdna infrastruktura so gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake in protipožarne preseke), trajna skladišča gozdnih lesnih sortimentov in drugi objekti v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjeni gospodarjenju z gozdovi.

12. Območja, pomembna za ohranitev prosto živečih živali, so pasišča, grmišča, mirne cone in druga območja, pomembna za razmnoževanje in vzrejo mladičev, v gozdu in ob gozdnem robu.

13. Krčitev gozda je odstranitev vsega gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja zaradi spremembe namembnosti zemljišča.

14. Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem sestoju, kjer ni predvidena sprememba namembnosti zemljišča in gre za površino, pri kateri je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču.

15. Opustošen gozd je gozd, v katerem sta zaradi nepravilnih posegov pri gospodarjenju onemogočeni njegovo trajno in optimalno delovanje ter uresničevanje njegovih funkcij.

16. Priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu.

17. Razvrednoten gozd je gozd, v katerem se zaradi negativnih zunanjih vplivov zmanjša njegova rastnost oziroma rodovitnost gozdnega zemljišča ali drugače poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda.

18. Poškodovan gozd je gozd, v katerem je zaradi negativnih vplivov onemogočen naraven razvoj ekosistema oziroma onemogočeno zagotavljanje funkcij gozda. Poškodovan gozd je gozd za sanacijo in je ogroženo okolje po predpisih o varstvu okolja.

19. Varstvena dela so:

- preventivna varstvena dela, preprečevalno-zatiralna dela in zatiralna dela (polaganje kontrolnih debel ali dreves, zlaganje kontrolnih kupov, postavljanje kontrolnih pasti, polaganje lovnih nastav in podobno, uporaba atestiranih fitofarmacevtskih sredstev);

- sanitarne sečnje (posek okuženega, z žuželkami napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja, ki pomeni nevarnost širjenja škodljivih organizmov);

- spravilo in odvoz drevja iz prejšnje alineje na lokacijo, kjer ni nevarnosti za nadaljnje širjenje škodljivih organizmov;

- dela za varstvo pred požari (izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek, zidov, stez, protipožarnih tabel, tabel za označevanje protipožarnih objektov, opazovalna služba, zagotovitev mest za oskrbo helikopterjev z vodo in podobno).

20. Okrasna drevesa so posekana gozdna drevesa, namenjena za okras ali praznovanje.

21. Krčitev gozda za kmetijske namene je poseg v gozd z namenom spremeniti rabo gozdnega zemljišča v rabo za kmetijske namene.

22. Zemljišča v zaraščanju so zemljišča, ki se kot taka vodijo v uradni evidenci dejanske rabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

23. Plantaža gozdnega drevja je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi tolikšne kot ob predvidenem končnem razvojnem stanju sestoja.

24. Prost dostop pomeni prosto hojo oseb po gozdu ter drug dostop v gozd, ki se izvaja na lastno odgovornost in je v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove.

25. Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

26. Vozilo je motorno vozilo, skupaj s priklopnim vozilom, ali vprežno vozilo.

27. Cesta je javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, ali gozdna cesta.

28. Izrazi javna cesta, nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, motorno vozilo, priklopno vozilo in vprežno vozilo imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.

29. Pošiljatelj gozdnih lesnih sortimentov je lastnik teh sortimentov, kadar jih prevaža sam ali jih izroči drugemu prevozniku na podlagi sklenjene pogodbe z njim.

30. Prejemnik gozdnih lesnih sortimentov je oseba, ki je gozdne lesne sortimente upravičena prevzeti na kraju razkladanja.

31. Mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov je kraj, na katerem se ti sortimenti razložijo z vozila, potem ko se je že opravil prevoz gozdnih lesnih sortimentov po cesti.

32. Les in lesni proizvodi so les in lesni proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi 995/2010/EU .

33. Knjigovodska listina je listina, kot jo določajo pravila, ki urejajo skrbno računovodenje, v povezavi s slovenskimi računovodskimi standardi, in izpolnjuje pogoje iz tega zakona ter se izda v fizični ali elektronski obliki.

34. Rastiščni koeficient (v nadaljnjem besedilu: RK) je koeficient, ki odraža trajno lesno proizvodno spodobnost gozdne združbe v primeru, da gozdna združba ne bi bila spremenjena zaradi delovanja človeka. Rastiščni koeficient je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe in se izraža v razponih od najslabše do najboljše gozdne združbe v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb.

35. Urejeno kurišče je prostor, na katerem se v gozdu lahko kuri in je urejen ter umeščen v gozd oziroma gozdni prostor v skladu s pogoji iz predpisa, ki ureja varstvo gozdov in protipožarno varstvo.

36. Gozdna združba je skupnost različnih rastlinskih vrst, kjer so osnovne graditeljice drevesne vrste. Določen tip gozdne združbe je razvit v podobnih življenjskih razmerah ter ga odlikuje posebna vrstna sestava in struktura.

37. Lokacija, ki ne predstavlja nevarnosti za nadaljnje širjenje podlubnikov, je center za zbiranje oziroma predelavo lesa (v nadaljnjem besedilu: center), ki ga organizira družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o. ali druga pravna oseba, mesto skladiščenja gozdnih lesnih sortimentov ali druga lokacija, ki jo določi Zavod za gozdove Slovenije.

38. Protipožarne preseke so protipožarne ceste in protipožarne poti.

39. Sečni ostanki so ostanki delov dreves, kar vključuje veje, vrhače in različna kratko odrezana debla v dolžini do enega metra, posekana drevesa s prsnim premerom do deset centimetrov in posekane dele grmov.

40. Pridobivanje sečnih ostankov pomeni pridobivanje delov dreves ali grmov, ki v ležečem stanju ostanejo na sečišču po zaključeni sečnji in spravilu lesa.

41. Kolo je kolo v skladu z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.

42. Skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: skladišče) je prostor ali površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, kjer se skladiščijo gozdni lesni sortimenti (hlodi, les za celulozo, les za kurjavo, drogovi in drugo), pridobljeni neposredno iz gozda. To je površina, na kateri se les odlaga in razvršča pred nadaljnjim prevozom. Skladišča gozdnih lesnih sortimentov so trajna, začasna ali pomožna (ob gozdni cesti).

43. Trajno skladišče gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljnjem besedilu: trajna skladišča) je utrjena in nepokrita površina v gozdu oziroma na drugem gozdnem zemljišču, namenjena za zbiranje, hrambo, sortiranje in odpremo gozdnih lesnih sortimentov. Trajno skladišče je gozdna infrastruktura.

44. Začasno skladišče gozdnih lesnih sortimentov je skladišče, ki se vzpostavi v obdobjih prenamnožitve škodljivih organizmov, ki ogrožajo gozdove, oziroma po obsežnih naravnih ujmah in je namenjeno začasnemu skladiščenju gozdnih lesnih sortimentov, ki so jih napadli škodljivi organizmi in jih je treba v najkrajšem možnem času odpeljati iz gozda. Začasno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.

45. Pomožno skladišče lesa je namenjeno začasnemu odlaganju, zbiranju in manipulaciji z lesom neposredno po spravilu gozdnih lesnih sortimentov iz gozda, preden se ta odpelje k porabniku. Nahaja se v bližini sečišča ali ob gozdni prometnici. Pomožno skladišče je sestavni del gozda in ni gozdna infrastruktura.

46. Nacionalna gozdna inventura je postopek velikopovršinskega spremljanja stanja in popisa gozdov, gozdnih ekosistemov in gozdnih tal, ki zagotavlja statistično celostno zbiranje ter obdelavo statističnih podatkov o gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih v Republiki Slovenij na nacionalni ravni.

47. Sečna pot je načrtovana smer gibanja strojev za strojno sečnjo, oziroma se po njej izvaja spravilo lesa s strojem za spravilo znotraj sečišča izven gozdnih vlak. Sečna pot je sestavni del gozda in ni gozdna prometnica.

48. Odprti ogenj je kurjenje in sežiganje predmetov na priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.

49. Letni program vlaganj v gozdove je nabor del v gozdu, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije in ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije na podlagi gozdnogojitvenega načrta oziroma projekta sanacije.